Skoraj stoletje reševanja življenj
ZRCK od 1927!
Zgodovina
Zdravstveno reševalni center Koroške (ZRCK) ima že dolgo tradicijo. Prvi zapisi o Reševalni postaji segajo že v davno leto 1927, ko je Organizacija Rdeči križ nabavila prvo reševalno vozilo. Pravno formalna oblika ZRCK se je v teh letih spreminjala, pomembna mejnika pa sta:
Leto 1976, ko se je v okviru Koroških zdravstvenih domov vzpostavil samostojni TOZD Reševalne službe in
Leto 1991, ko smo na podlagi Zakona o Zavodih in drugih določil ter odlokov postali javni zavod Reševalne službe Koroške.
Torej, že od leta 1976 reševalna služba na Koroškem deluje samostojno kot regijski zavod in v sodelovanju z drugimi akterji na tem področju s svojo dejavnostjo pokriva celotno koroško regijo.
Kot vsaka delovna organizacija se je tudi ZRCK skozi leta soočal z mnogimi izzivi, a prav motiviranost, znanje, veščine in kompetence zaposlenih dokazujejo, da je jedro naše organizacije zdravo, močno in učinkovito. Z interno reorganizacijo in skupno vizijo smo naredili pomembne korake k še bolj kakovostni, varni, strokovni in neprekinjeni nujni medicinski pomoči za celotno Koroško regijo.
Vsi, ki smo svojo poklicno pot začeli v tesni povezavi z delom in poslanstvom Zdravstveno reševalnega centra Koroške, vemo, da nesebična skrb za druge ni le poklic, temveč način življenja. Verjamemo, da je v sodelovanju moč – še posebej, ko se združijo ljudje z znanjem, izkušnjami in veliko srčnostjo.
Pogled nazaj v letnicah
Od 1927 do 1930
Prvo reševalno vozilo znamke Chevrolet s prostovoljnimi šoferji (1928)
Zdravstveno reševalni center Koroške (ZRCK) šteje za svojo ustanovitev datum 8.12.1927, ko so pobudniki za ustanovitev te službe (Rdeči križ pod vodstvom dr. Boštjana Erata) uspeli zbrati denar za nakup prvega reševalnega vozila. Geslo, s katerim so zbirali denar: »Odpri roke, odpri srce, otiraj bližnjemu solze«. Šoferji so bili prostovoljci, svoje delo so opravljali brez plačila in nagrade. Bilo jih je 5. Prva pacientka, ki so jo prepeljali v bolnišnico je bila gospa, ki je zbolela zaradi griže. Leta 1929 so prepeljali v bolnišnico 81 bolnikov, od tega 37 moških, 31 žensk in 13 otrok.
Od 1930 do 1940
Dr. Boštjan Erat, pobudnik ustanovitve Reševalne službe na Ravnah
Reševalni prevozi so se iz leta v leto povečevali. V letu 1930 je bilo opravljenih 68 prevozov, leta 1940 pa že 146 prevozov. Število prostovoljcev se je dvignilo na 8. Leto 1939 je bilo eno težjih obdobij, saj so se zaradi pomanjkanja denarja soočali s težavami pri nabavi goriva in pnevmatik za vozila. Zapis iz Kronike Reševalne postaje Ravne navaja, da so bili avtomobilski plašči v tako slabem stanju, da je bilo včasih potrebno med prevozom v bolnišnico po 5-krat menjati ali popraviti gumo.
Od 1940 do 1950
Reševalna postaja Ravne z reševalnim vozilom Mercedes, leta 1959
Reševalna postaja se je leta 1949 osamosvojila v okviru ljudskega odbora Guštanj. Reševalne postaje so bile v Črni, na Ravnah na Koroškem in Slovenj Gradcu. Število prevozov se je vsako leto povečevalo, leta 1944 je bilo opravljenih 238 prevozov, leta 1949 pa 514 prevozov.
Od 1950 do 1960
Ob 30-letnici Reševalne službe – reševalci pred garažami Reševalne postaje Ravne leta 1957
- 12. 1950 se je na Reševalni postaji zaposlil prvi poklicni šofer. Reševalna postaja Ravne se je registrirala v skupščini občine Ravne kot ustanova s samostojnim financiranjem. Leta 1959 se je postaja Črna priključila Reševalni postaji Ravne. Leta 1955 je bilo opravljenih 2.070 prevozov.
Od 1960 do 1970
Reševalci leta 1961 pred Reševalno postajo Ravne
Dobra komunikacija je že v teh letih pomenila učinkovitejše reševanje. Pred vzpostavitvijo UKV postaj, so si reševalci pomagali s signalnimi napravami (rdečimi lučmi) na določenih mestih od Žerjava do Raven na Koroškem. Če je reševalec videl goreti rdečo luč, se je ustavil in dobil navodila za naslednji prevoz. Tako se ni bilo potrebno vračati v bazo in po nepotrebnem izgubljati čas ter gorivo. Prva UKV zveza je bila vzpostavljena 23.10.1966 na Uršlji gori. Leta 1968 se je vzpostavila enotna Reševalna služba za vse koroške regije. Cilji, ki so jih želeli doseči, so bili preprečiti podvajanje dela, neenotnost in posledično predrage oblike dela. Sedež Reševalne službe je ostal na Ravnah. Leta 1965 je bilo opravljenih 5.204 prevozov.
Od 1970 do 1980
Reševalna vozila in reševalci leta 1972
Leta 1974 je bil formiran TOZD Reševalna služba Ravne na Koroškem z lastnim upravljanjem. Leta 1977 je bilo opravljenih že 12.105 prevozov.
Od 1980 do 1990
Reševalna vozila in zaposleni pred Reševalno službo Koroške leta 1986
Konec leta 1980 se je zaradi povečanih potreb organizira reševalna postaja tudi v Dravogradu. Reševalna vozila IMV kombi so nadomestili z vozili tipa Citroen, ki so se leta 1986 opremila z modernimi signalizacijskimi napravami. Leta 1987 smo imeli za celotno Koroško na voljo 9 vozil znamke Citroen CX, 3 Ople in 1 kombi CX 25. Reševalne prevoze je izvajalo 17 šoferjev in 1 medicinski tehnik. Leta 1986 je bilo opravljenih 14.714 prevozov.
Od 1990 do 2000
Reševalna vozila in zaposleni pred Reševalno službo Koroške leta 1994
Do leta 1996/97 je Reševalna služba izvajala tako nujne kot nenujne reševalne prevoze z vsemi razpoložljivimi vozili in reševalci. Po sprejetju Projekta – razvoj nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji leta 1996, pa so se pričeli v nujne prevoze vključevati tudi spremljevalci. Formirale so se ekipe NMP po Projektu NMP Republike Slovenije. Leta 1999 je Reševalna služba Koroške prevzela organizacijo in izvajanje NMP na celotnem območju Koroške regije. V nujne reševalne prevoze so se pričeli vključevati tudi zdravniki iz zdravstvenih domov.
Od 2000 do 2010
Dispečerska služba ZRCK leta 2006
Leta 2000 je Reševalna služba Koroške zaposlila prva dva zdravnika specialista, ki sta opravljala delo urgentnega zdravnika v reševalnem vozilu. Ekipa se je imenovala prehospitalna enota (PHE). Leta 2002 je bil sprejet Odlok o Ustanovitvi Zdravstveno reševalnega centra Koroške (ZRCK). Na delo ZRCK sta zelo vplivala tudi na novo sprejet Pravilnik o NMP leta 2008 in Pravilnik o reševalnih prevozih, ki je bil sprejet leto dni kasneje. Služba se je organizirala v skladu z obema pravilnikoma. Konec leta 2010 je bilo na ZRCK 53 zaposlenih, od tega dva s skrajšanim delovnim časom.
Od 2010 do 2020
Prve Timsko izobraževalne vaje intervencijskih služb »Skupaj močnejši«, 2015
To obdobje je bilo za ZRCK prelomno, saj so regijski način zagotavljanja NMP po sprejetju novega Pravilnika o NMP posamezni akterji želeli ukiniti. Izvajanje NMP naj bi prevzeli 3 zdravstveni domovi ali pa kar regijska bolnišnica. A, prevladala je modrost, da ukinjat nekaj, kar dobro deluje, nima pomena. ZRCK se je v tem obdobju pomembno razvil. Leta 2015 smo prvič organizirali timsko izobraževalne vaje intervencijskih služb »Skupaj močnejši«, ki so postale tradicija. Postali smo učni zavod. Razvili smo številne izobraževalne delavnice za strokovno in laično javnost. Izpostavili bi razvoj programa za zdravstvene zaupnike »Nisi sam«. Usposobili smo 25 zdravstvenih zaupnikov iz vse Sloveniji, med njimi 4 iz ZRCK. Število ekip NMP smo povečali, prav tako število zaposlenih, ki so med prvimi v Sloveniji opravili vsa ustrezna usposabljanja in uspešno opravili izpit za delo v NMP. Število zdravnikov na ZRCK se je prav tako povečalo na 4,2. Kot nosilci mreže prvih posredovalcev, skrbimo tudi za izobraževanje le-teh. Število nujnih intervencij je bilo leta 2020 4.360, število nenujnih reševalnih prevozov pa 21.529.
Od 2021 do danes
Zdravstveno reševalni center Koroške je samostojni javni zdravstveni zavod, ki je nosilec dejavnosti mobilnih enot NMP, reševalnih prevozov in Dispečerske službe v Koroški regiji. V kolektivu nas je 85, reševalnih vozil imamo 29. Naši cilji so usmerjeni v zagotavljanje visoko strokovne, kakovostne, dostopne, varne in učinkovite zdravstvene oskrbe naših prebivalcev. Leta 2022 smo po programu Qmentum International Accreditation Canada postali akreditiran zavod s Platinastim nivojem mednarodnih standardov kakovosti na področjih: Emergency Medical Services (EMS) and Interfacility Transport, Governance in Leadership for Small, Community-Based Organizations.
Klic v sili
112 je skupna evropska številka za klic v sili. Klic je brezplačen tako s stacionarnih kot tudi mobilnih telefonov. Številko 112 lahko uporabljamo v vseh 28 članicah Evropske unije
Imate vprašanje?
info@zrck.si